Predstavitev zavoda


o zavodu


Zavod Pastirica svoje poslanstvo vidi v povezovanju različnih področjih človekovega delovanja. Kot glavni medij za to povezovanje uporablja konje v njihovem življenjskem okolju. Verjamemo, da lahko skozi delo s konji, s pomočjo umetnostnih principov razvijemo ustrezno razumevanja narave oziroma življenja, kot ga narekuje narava v svojem bistvu.
Ustanoviteljica zavoda je Neja Kutin, akademska kiparka in inštruktorica jahanja, ki je povezana s konji že od otroštva. V svojih najstniških letih je na Danskem ujahavala konje, ob študiju kiparstva poučevala jahanje in se kasneje skozi delo v MKZ Rakitna in sodelovanje z dr. Bredo Jelen Sobočan, spoznala z uporabo konja v psihoterapevtske namene. Zadnje desetletje se poglobljeno ukvarja z raziskovanjem »barefoot« režima, ki obravanva celostno oskrbo konja po modelu divjih konj.
Raznoliko delo s konji in umetniška izobrazba sta jo pripeljala do spoznanja, da lahko skozi stik s konji prodremo globoko v načinu bivanja, ki nam omogoča, da odkrijemo v sebi pravo ustvarjalnost, ki nas pripelje do zdravega in produktivnega povezovanja z ljudmi in naravo.

o konjih


Konji spremljajo človeka že od pradavnine in imajo že od nekdaj močan vpliv na naš razvoj, tako materialen, kot duhoven. So udomačene živali, ki v sebi še vedno nosijo divjost in so le delno prilagodljive svetu človeka. Lahko si jih podredimo na silo in nam služijo brez prave lastne volje, lahko pa se povežemo tako, da z njimi sodelujemo, kjer gre za delovanje in razvoj v skupno dobro. Na ta drugi način, skozi sodelovanje, se razvijata oba, konj in človek hkrati.
Konj s svojo občutljivostjo, neverjetno atletsko močjo, veliko željo po povezovanju in močno prisotnostjo v sedanjem trenutku, človeku vedno znova daje priložnost za vzpostavitev plemenitega vodstvenega položaja - torej da se nauči uporabljati svojo človeško naravo za ustvarjalno in ne destruktivno (so)delovanje. Preko prisotnega, sočutnega vodenja se človek razvija vseh nivojih; fizičnem, mentalnem, čustvenem in duhovnem.
Verjamemo, da se tovrstni principi ustvarjalnega delovanja, ki se kažejo v odnosu človek – konj, metaforično lahko prenesejo na odnos človek – narava in ne na koncu tudi na odnos človek – človek.

o kraškem robu


Kraški rob je območje, ki je uvrščeno v sam »vrh evropske narave« oz. v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, ki se zavzema za varovanje in ohranitev živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih naravnih habitatov. Planota pod Slavnikom na Kraškem robu zaradi edinstvenih naravnih pojavov, številnih še ohranjenih rastlinskih in živalskih vrst ter odprtosti prostora, ki povezuje celinsko in mediteransko klimo, predstavljajo odlično vzorčno bivalno okolje za naravno oskrbo konja. Tu lahko na ogromnih pašnikih resnično podpremo njegovo divjo naravo in mu s tem omogočimo, da ohranja svoje življenje čim bolj podobno tistemu v divjini. Na ta način konji razvijajo in ohranjajo vitalnost, moč in vzdržljivost brez večjega poseganja človeka. Takšen pristop k vzgoji in šolanju konj (ter ljudi) je po našem mnenju vzor za sodoben način sožitja človeka in narave.